DI Kranjska Gora: Občni zbor članstva ali po novem, Zbor članov!
Ja tudi meni se včasih zgodi, da kar tako pohajkujem in opazujem naravo okrog mojega doma. Tu pri nas se zima v začetku marca počasi poslavlja in tiho se najavlja pomlad. Ne daleč stran od mojega doma stoji mogočna smreka, katera daje videz, da uživa v okolju kamor je priraščena. Pa ni samo sama polna življenja, tudi njena krošnja je kot živa ter polna malih ptičkov, ki skačejo z veje na vejo in veselo čebljajo. Glede na to, da je drevo lepo oblikovano kot stožec, mi pride na misel, kaj pa če imajo ptički Občni zbor ptičje družbe za preteklo obdobje. Ja pa pod smreko se gnete trop stotih sosedovih ovc, težko rečem ali so prišle malo ogreti svoje kosti na pomladansko sonce ali so samo kot publika ptičjemu zboru ali imajo kakšen drugi namen.
Ker sem že na pohajkovanju stopim bliže, da bi ugotovil, kaj bi moglo biti. Verjetno se na smreki med vejami še ni povsem raživelo, se pa pod smreko vse prek oglašajo blejejo madi in stari koštruni. Tudi mame ovce so se zbrale v svoj trop in imajo verjetno pomemben dogovor, ker se oglašajo le ena in po ena. Ko pa se ozrem v krošnjo mogočne smreke, je pa tam že vse umirjeno, kot za začetek ptičjega zbora
Na vrhu smreke sedi košati škorec. Pomislim, verjetno je predsedujoči, malo nižje je delovno predsedstvo in še nižje zapisnikarica in poročevalci ter na vejah proti tlom pa udeleženci zbora. Razprava mora biti burna in razburljiva, občasno se zasliši ves ptičji zbor, kot bi določali dnevni red. . Nekajkrat se mora z vrha spustiti predsedujoči škorec, da okara ali kar prepodi kakšnega nižje sedečega nemirnega udeleženca in tako umiri vse ostale. Opazim, da je veja pod vrhom prazna in ni zasedena, pa pomislim, da je to prostor za goste. In glej prvi prileti vran in se usede na prazno vejo. Za njo prileti še srakoper in dve ali tri šojke. Zbor se umiri in nastane popolna tišina. Še ovce utihnejo, kar bi lahko bil znak za uradni del začetka ptičjega zbora.
Prvi se oglasi najvišje sedeči škorec, nekaj časa čivka se priklanja in pogleduje proti tlom, kjer je večina udeležencev. Ko konča pa vsi na ves glas začivkajo. Čivkanje prevzame eden od sedečih na veji za delovno predsedstvo. Po kratkem čebljanju se oglasi ves zbor, a ga utiša vrana, ki nekajkrat pozdravi zbor z krak krak krak, zanjo pa se oglasi še srakoper in šojki. Razpoznam, da so zbor pozdravili gostje. Zopet besedo povzame najvišje sedeči, čivka se klanja in ob časno udari s kljunom po veji, kot bi hotel, reči tako je bilo lani. Ko konča se zopet vsi na glas oglasijo in še hitreje utihnejo.
Ko sem prišel bliže se mi je zazdelo, da občni zbor ptičkov ni sklepčen, ker se je z vrha smerke med ovce spustil predsedujoči škorec in ovce so se nekako raporedile v polkrog in kot v zboru vse enkrat zameketale. To so ponavljale, kar nekaj časa. Ko je še zadnja ovca utihnila so se oglasili vsi v smerki sedeči ptički, kot bi ploskali ovcam. Po končanem ptičjem čivkanju so se ovce v vrsti za ovnom z zvoncom lepo umaknile na drugo stran. Prišel sem do zaključka, da je bil to kulturni uložek, za pridobitev časa, da bodo ptiči na zboru lahko verodostojno sprejemali sklepe. Potem se je ves ptičji zbor umiril. Le občasno je bilo slišati tega ali onega ptiča, nakar so vsi v englas začivkali, včasih kratko drugič zopet bolj dolgo. Pri tem sem imel občutek, da je dolžina čivkanja odvisna od pomembnosti ptiča, ki se je pred tem oglašal. Vse več in več se je oglašal glavni škorec in le še njemu so čivkali vsi sedeči v smreki.
Po določenem času so se zopet oglasili vran in srakoper ter šojki. Po prenekanju krakanja, je škorec vranu, srakoperu in šojkam podaril debelega in mastnega črva, verjetno v zahvalo za njihovo prisotnost. Škorec se je nekako poklonil ptičem udeležencem in zbor je bil končan. Vsi ptički so se spustili na tla, kjer so ovce pustile svoje bobke med čakanjem na nastop s kulturnim programoma. Če sem pravilno opazoval, je bil to zasključek zbora ptičev s pogostitvijo, od koder so prički odleteli vsak v svojo smer.
Ker sem ostal sam v tišini brez ptičjega čivkanja, še ovce so med tem časom nekam odšle sem si začel domišjati, da je precej slično pri ljudeh, ki delujejo v združenjih, v društvih z raličnimi motivi in interesi delovanja. Vsaka primerjava Zbora ptičev z vašim Občnim zborom društva invalidov je zgolj naključna in slučajna, nikakor pa nima namena biti žaljiva ali hudobno naravnana.
Pri nas v našem društvo invalidov Občine Kranjska Gora se zavedamo, da je to resno delo in da je Zbor članov najvišji organ društvo, ker voli in imenuje vse organe društva in usmerja delovanje med dvema Zboroma. Sestavljajo ga vsi člani združenja.
Zbor članov sklicuje predsednik, če pa ta te naloge ne opravi, pa sklicuje zbor Izvršni odbor enkrat na leto, praviloma marca. Sklicatelj mora zagotoviti čim večjo udeležbo članov društva in s tem dati sklepom Zboru članov potrebno legitimnost. Za ta dogodek se mora poslati material in vabilo slehernemu članu društvo. Le tako zbor verodostojno odloča o vseh zadevah obravnavanih na Zboru.
Na zboru se prerešeta, pregleda in pretipa ter naredi črto pod minulo delo. Zbor članov mora imeti poslanstvo v nekakšnem pričakovanju, da se bo zgodilo nekaj novega dobrega.
Zbor članov: sprejema pravila in druge akte društva, sprejema delovni program in finančni načrt društva za tekoče leto, potrjuje zaključni račun, voli in razrešuje izvršni odbor, predsednika, odloča o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije in ostalih organov društva, obravnava poročila organov društva in sklepa o njih ter odloča o prenehanju društva.
Lahko bi rekel velika odgovornost stoji na udeležencih zbora članov, čeprav se tega večina morda niti ne zaveda. Zna biti, da se nekaterim udeležencem niti ne sanja, da je med delovanjem Zbora članov prevzelo vodenje društva delovno predsedstvo ZČ. To se vidi že iz tega, da se ne more nihče oglasiti k besedi, če mu ne dovoli predsedujoči Zbora. Po končanem Zboru pa zopet prevzame vodenje društva ali staro vodstvo ali pa novo izvoljeni organi.
Večina se udeleži zbora zaradi pregleda dela v preteklem letu, nekaj zardi programa za tekoče leto, nekaj zaradi srečanja z sotrpini, nekateri pa tudi samo zaradi točke Razno, beri klobase. Lahko pa zatrdim, da Zbor članov vedno opravi svojo nalogo, ker, če bi bilo drugače bi društvo že zdavnaj prenehalo obstajati. Na zbor povabimo tudi prijatelje iz sosednih društev, pa našega župana in seveda predstavnike naše Zveze. Gosti so nekakšna sol Zboru članov, zbor dobi z njimi večjo veljavo, pa tudi pokažemo jim, kaj smo naredili v preteklem obdobju.
Lepo je sklicati Zbor članstva, če imaš rezultate, malo težje je, če društvo životari. A o tem, nam morajo naliti čistega vina udeleženci zbora in opazovalci z zunanjega sveta, ker zaverovanost vodstva v lastno pravilno delovanje ponavadi prinese na koncu veliko razočaranje. Na moje veselje sem letos doživel veselje in pohvale za delo društva. Zato upam, da bo tudi v bodoče naše delo v veselje naših članov.
Naš letošnji zbor članstva, osmega marca 2012 je minil po pričakovanjih z dobro udeležbo, kar je potrditev prave smeri v delu društva. Istočasno pa smo izkoristili še za voščila članicam za praznik Dan žena.Tudi vam, kateri prebirate te vrstice želim enako.
Predsednik DI
Jože Zupančič