DI Kranjska Gora

Kranjska Gora, 12. februar 2015

Naš invalidski prispevek Kulturnemu prazniku.

Kot že ves čas mojega življenja, še posebno pa, od kar sem prvi med prvimi prevzel vodenje DI, se zavedam, da je kultura človeška lastnost, ki zbližuje ali pa deli ljudi, cele narode in naravo na bolj ali manj kulturne. Zakaj je tako? Zato ker se med seboj vse premalo poznamo.

V mesecu marcu se večina predsednikov društev sooča z obračuni za leto nazaj in članstvu podajamo obračun za preteklo leto na Zborih članstva. Sedaj v decembru, pa se kot predsednik večkrat v mislih sprehajam po cesti, kateri bi lahko rekel cesta spomina ali, predsednik ali se še spominjaš, kaj si delal preteklih 365 dni. Te in take misli se mi sprehajajo po glavi, kot nekoč ko sem ob osebnem izobraževanju zagovarjal določeno snov in med čakanjem ali sem bil uspešen ali ne, so me spreletavale misli, kaj bi moral ali kaj nisem povedal.

  Med ljudske običaje in navade, ali po podeželsko šege, sodijo v človeškem življenjskem krogu tudi dogodki, kot so; rojstvo, poroka, ločitev, pogrebne šege, sorodstvene šege in razne druge navade. V tem času vinotoka in listopada bi dodal med ljudske šege še staro domačo kulinariko ter navade in vinske obrede vinorodnih krajev ter čaščenje svetnikov, med katere sodi ta čas najbolj priljubljen svetnik med Slovenci, sv. Martin. Od kod ta običaj?

   To je prelepa sprehajalna dolžina poti, primerna za vse starosti, ki uživajo v naravi. Pot ponuja prekrasno naravo in prečudovite poglede na osrednje Julijce ki so postavljene kot amfiteater okoli jezera v Jasna. Pot je primerna tudi za kolesarje. 

   Leto je naokoli in člani društva invalidov občine Kranjska Gora smo se zopet odpravili na naše Višarje. Mislim, da o romarskem središču treh kultur nad Kanalsko dolino ni potrebno izgubljati besed, že sama navedba imena Višarje, da človeku vse potrebne podatke o kraju in o njegovi vsebini. Če pa povzamem kratek opis na Višarje in moj pogled na današnje čase, bi zapisal sledeče.