DI Kranjska Gora: Pohod do izvira Save

Pohod do izvira Save-NR Zelenci.

Mogoče je le prav, da v uvodniku opišem naš današnji cilj ter izhodišče letošnjega prvega pohoda, še posebej za tiste, ki naših krajev, sploh ne ali manj poznajo.

   Naravni rezervat Zelénci leži, med vasema Rateče na zahodu in Podkoren na vzhodu, so tako rekoč drugi izvir (219 km) Save Dolinke. Voda izvira na dnu cca 2 metra globokega jezerca izrazito zelene barve, po kateri je izvir tudi dobil svoje ime Zelenci.

   Dno, ki je porozno in neprestano prepušča talno vodo v obliki »belih kupčkov«. Jezerska voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 °C. Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat. Njihova pomembnost je v pričevanju geološke preteklosti. Zelenci pa tudi predstavljajo življenjski prostor v Evropi redkih živali ter rastišče redkih in ogroženih rastlin.

   Voda iz jezera preide v strugo in se vzhodno razlije v kilometer dolgo in 200 m široko, plitko 14 hektarjev veliko močvirje, katerega domačini imenujejo Blata.

   Geologi so v okolici našli veliko usedlin, kar dokazuje, da so Zelenci ostanek nekdaj obsežnejšega Korenskega jezera, ki je nastala po umiku planiškega ledenika, ki je korenski vršaj zajezil. Skozi ta naravni jez si je v stoletjih voda uredila strugo, gladina jezera se je zniževala, dokler niso ostali le še Zelenci in okoliško močvirje. Narava Zelencev z okolico s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom je našla svoje mesto na slikarskih platnih znanih ali manj znanih slikarjev, danes pa na fotografijah obiskovalcev.

   Izhodišča današnjega pohoda iz središča alpske vasice Kranjska Gora, prej Borovška ves, morda zato, ker so njeni prebivalci prišli iz Borovelj, ali morda zato, ker so ob prihodu krčili borovje se je udeležilo 48 pohodnikov.

   Kranjska Gora je naselje in središče občine Kranjska Gora, ter pomembno turistično in zimskošportno središče ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji, rekreacijskimi objekti, trgovino in žičnicami, ter smučarskimi progami in mrežo kolesarskih in peš poti. Vse to daje Kranjski Gori z bližnjimi naselji Podkoren, Gozd Martuljek in Rateče podobo enotnega zgornjesavskega turističnega območja, pomembnega tako v letnem, kot tudi zimskem turizmu. Kranjska Gora je prizorišče mednarodnih tekmovanj v alpskem smučanju pod Vitrancem in smučarskih skokih v Planici.

   Zgornji del doline je bil do 14. stoletja slabo poseljen. Šele v začetku 14. stoletja so pričeli v večji meri krčiti gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič omenja 1326 kot Chrainow je naselje, ki je postalo prometno dostopnejše šele, ko so 1870 zgradili železniško progo Jesenice - Trbiž, ki so jo žal opustili leta 1966 . Z izgradnjo proge se je pričel tudi razvoj gospodarstva in predvsem alpskega turizma.

   V starem vaškem jedru Kranjske Gore stoji cerkev Device Marije Vnebovzete, iz leta 1326, je 1630 postala župnijska cerkev. Poznogotska stavba ima zvezdasto obokan prezbiterij in pravokotno ladjo, ki je bila v 19. stoletja podaljšana do prvotno prosto stoječega zvonika, postavljenega okoli leta 1500.

   Med starimi kmečkimi stavbami je najbolje ohranjena 300 let stara Liznjekova domačija, v njej je ob »črni kuhinji« in starem razporedu prostorov zdaj etnografska zbirka. V delu naselja ob Pišnici pa stoji rojstna hiša pisatelja Josipa Vandota in avtorja priljubljenih zgodb o Kekcu. Na severni fasadi hiše je spominska plošča.

   Kraj je oddaljen 84 km od Ljubljane. V objemu naše Zgornjesavske doline najdete res zanimive kraje. Vsak od njih ima svoje posebnosti in sebi lastno zgodovino. Vsak kraj in krajani so ponosni na svojo bogato kulturno dediščino in na lepote, ki jim jih je podarila narava. Med Karavanke in Julijske Alpe stisnjena dolina daje širino gostoljubnosti in prijaznosti domačinov. Lahko se odločite za bivanje v našem športno-turističnem središču Kranjska Gora, okoliške idilične vasice pa so primerne za vse, ki bi se radi spočili in nadihali svežega gorskega zraka, hkrati pa bi bili še vedno dovolj blizu središču dogajanja.

   Še starejša od Kranjske Gore je skrivnostna alpska vasica Podkoren, ki skriva čudovite zgodbe iz časov, ko v Zgornjesavski dolini še ni bilo turizma. Skozi vasico je že takrat vodila tlakovana srednjeveška cesta, ki je že v 15. stoletju služila kot povezava med deželo Kranjsko in Koroško. Čez Korensko sedlo je že v času Avstro-Ogrske vozila poštna kočija in tako prebivalcem prinašala novosti iz daljnih krajev. Do leta 1990, ko so zgradili karavanški predor, je cesta čez Korensko sedlo predstavljala glavno prometno povezavo s srednjo in severno Evropo.

   Turističnemu gostu pa oba kraja pomenita predvsem odlično kombinacijo kranjskogorskega svetovljanskega utripa in korenške mirne idiličnosti. Tako kot je Kranjska Gora kulturno in družabno središče občine, je Podkoren njeno alpsko srce.

   Vso to že mnogokrat popisano in doživeto lepoto ter še več, smo pohodniki danes podoživljali in se zahvaljevali našim prednikom, da so to prelepo pokrajino ohranili nam potomcem. Tu brez kančka slabe vesti pripomnim, da so se naši predniki res samo sposodili naravo in jo enako lepo ohranjeno nam vrnili, ali pa bodo to enako lahko trdili tudi naši zanamci, si pa ne upam niti pomisliti, kaj šele trditi glede na današnje uničevanje narave in njenih lepot.

   Vsak naš pohod ima vedno dve dimenziji. Prva,je gibanje po naravi in svežem zraku ter nabiranju fizične kondicije in ohranjevanju zdravja, drugi del pa ima družabno dogajanje. Tega smo tokrat organizirali v gostilni pr’Martin v središču Kranjske Gore. Srečanje smo potegnili globoko v popoldanski čas, pa še je nam dogajanje vse prehitro minilo.

Vsem, kateri prebirate te moje vrstice pošiljam lepe pozdrave do naslednjič, ko se oglasim, kako smo doživeli izlet na Dolenjsko.

Predsednik DI Kranjska Gora:
Jože Zupančič