DI Kranjska Gora: Pohod do Zelencev

Sir Humphry Davy, sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te naše gorske krajine je obiskal je tudi naše (Podkoren), gorenjske kraje. Narava, gore in ljudje so ga tako navdušili, da se je semkaj vrnil trikrat: leta 1819, 1827 in 1828, ter z vso iskrenostjo zapisal: "Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega."

Ta znameniti stavek je imel »dobre in pozitivne« posledice šele sto petdeset let pozneje. Leta 1992so bili Zelenci namreč razglašeni za Naravni rezervat. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju v geološki preteklosti. Predstavljajo pa tudi življenjski prostor zanimivih živali ter rastišče redkih in ogroženih rastlin v neokrnjeni naravi Zelencev, z okolico s številnimi izviri in smaragdno zelenim jezerom.

Pa pustimo zaščito pod imenom Naravni rezervat. Mimo grede povedano država je vzela lokalni skupnosti vsa pooblastila za urejanje NR Zelenci in prenesla vse na državo. Lokalcem so ostali le stroški vzdrževanja. Zato se danes pod imenom naravovarstveniki skriva vse kaj drugega, kot skrb za okolje, recimo dobre plače in ….. Zavod za Kulturno dediščino se ne zaveda, da so domačini ta biser Zelenci vzdrževali vse od zadnje ledene dobe. Danes pa bi ti silni naravovarstveniki najraje kar izselili vaščane bližnjega Podkorena, češ kako uničujejo in ogrožajo Zelence. Zavod za Kulturno dediščino, pa bi domačinom in lastnikom zemljišč v okolici najraje prepovedal vsakršno kmetijsko dejavnost, katera po moje samo bogati naravo in jo kultivirano ponujajo obiskovalcem.

Sam se s tako trditvijo in prepovedjo ne morem strinjati. Zelence uničujejo trume obiskovalcev, ki so samo obiskovalci, nikakor pa občudovalci in ljubitelji narave. Da imam prav kaže sama narava po obisku teh turistov. Vsa okolica je posvinjana z raznimi odpadki, kljub opozorilu obiskovalcem, da se vsa nesnaga odnese v zato namenjene kontejnerje na samem parkirišču. Na parkirišču so postavljeni tudi kemični WC-eji. WC so tudi v bližnjem bifeju, pa se obiskovalci večinoma odločijo, da svoje kupčke blata puščajo po grmovju v okolici jezer, kupčke pa okrasijo še z vse mogočimi papirnatimi okraski.

Vso to nesnago in uriniranje po okolici kasneje dež in zima izpirajo v jezero, okolica pa je kljub skrbi vzdrževalca vedno bolj onesnažena, kar škodi naravi in živalim, ki jim je to območje dom.

In do kdaj bo to tako? Do takrat, ko bomo ta biser zaščitili pred nekulturo in za vsak obisk izdali za primerno ceno vstopnico. Za zbrani denar pa postavili vodiča in tako imeli kontrolo nad obiskom tega lepega kraja pod budnim očesom.

Ampak to danes zapisano je samo preblisk nepopravljivega idealista. Država misli drugače, če sploh kaj misli. Pa poglejmo drugo stran. Na primer, da se zapelješ v glavno mesto, te že od Vižmarjev spremljajo redarji s torbicami. Na vseh parkiriščih brez park lističa ni parkiranja. Če samo v banko pogledaš, ti zaračunajo, če pa se malo bolj zvedavo obnašaš, te kmalu kakšen varuh reda povpraša po vašem zdravju. Mi na podeželju pa moramo obiskovalcem nuditi vse zastonj in na koncu še pospraviti za njimi, da ko se drugič vrnejo, zopet najdejo neokrnjeno naravo. Joj kam smo prišli?

Da končam to neproduktivno pisanje in se osredotočim na dogodek današnjega dne, zaradi katerega nastaja ta današnji zapis. Namreč danes v začetku maja smo v DI Kranjska Gora zopet zbrani pohodniki odločeni, da obiščemo ta zgoraj opisani biser zahodnega dela občine Kranjska Gora.

Ob določeni uri smo zbrali, petintrideset po številu, pred prostori našega DI v Kranjski Gori. Od tu smo se podali na cca šest km dolgo pot do Zelencev med Podkorenom in Ratečami. Pot nas pelje po kolesarski stezi, nekdanji trasi gorenjske železnice, ki je danes samo še nostalgija za nekoč dobrimi časi. Obiskovalca ali pohodnika preseneča vso pot neokrnjena narava. V lepem vremenu, pa prečudoviti pogledi na Karavanke in Julijskih Alp vršace. Ves čas nas na desni strani spremlja tukaj še bolj potoček in začetek najdaljše (219 km) slovenske reke Save. Gornjesavska dolina je nastala zaradi tektonskih in ledeniških delovanj. Izpod Jalovca, Ponc in Mojstrovke je drsel Planiški ledenik, ki je s seboj prinesel velike količine grušča, sedaj ga imenujemo gramoz. Največji nanos grušča je na lokaciji današnjega Podkorena, ki je zajezil reko Savo in ustvaril Karenško jezero, katerega ostanek sta jezerce Zelenci in močvirje Blata kot domačini imenujejo ta del Naravnega rezervata Zelencev. Na levi strani pohoda se vzpenja gora Vitranc, katera je na severni strani posejana z napravami raznih žičnic, po zimi za prevoz smučarjev, v poletnem času pa obiskovalcev Vitranca ter Cipernika, kjer je dobro izhodišče za obisk zahodnih Julijskih Alp. Ob samem Naravnem rezervatu se levo odcepi peš pot za v dolino Planice in naprej v Tamar. Oboje, diamantno jezero Zelenci in dolina Planice sta za obiskovalce nekaj najlepšega kot je rekel Sir Humphry Davy sloviti naravoslovec.

Vsi pohodniki smo s počasno hojo v dobri uri in pol prispeli do Zelencev na mostišče smaragdnega jezera. Od jezera je le streljaj, do gostišča Zelenci, kjer smo imeli še zaključek v obliki družabnega srečanja. Ko smo se proti večeru razhajali, smo se dogovorili, da pridemo 22. maja na koncert v dom starostnikov Viharnik, katerega smo organizator DI, ob drugi obletnici delovanja. Da dom stoji, smo zaslužni ravno invalidi, ki smo zbrali 1400 podpisov in dali županu vedeti, da dom potrebujemo. A veste kaj je odgovoril invalid, ko se je naselil kot oskrbovanec v domu starostnikov, na vprašanje, kako se počuti v domu. Sedaj sem kot dojenček; »zopet sem brez zob in zjutraj se zopet polulam v plenice« in kaj hočeš lepšega.

No, mi se bomo imeli zopet lepo 29. maja, ko gremo, za enkrat še z zobmi in brez plenic, na izlet v Loško dolino in naprej v Osilnico. Do takrat pa uživajte v smehu in lepi pomladi.

Predsednik DI:
Jože Zupančič