DI Kranjska Gora: Obdarovanje v decembru
Zahvalni veseli mesec december ali mesec obdarovanj?
Zadnje mesece mi ostaja veliko časa, ker sem opustil nekatera dela v družbeno političnem življenju in čas, ki mi sedaj ostaja, izkoriščam za branje knjig, srfam po internetu, a včasih se preprosto pogovarjam z ljudmi. Zelo malo časa pa namenim branju časopisov, gledanju TV programov in poslušanju radia. Ugotovil sem, da so to mediji, ki zadnje čase samo poneumljajo ljudi, jih hujskajo, jim lažejo in opravljajo….pa še bi našel pridevnike za tiste, ki bi morali skrbeti za pošteno obveščanje, ne pa da si dovolijo postavljati vprašanja bralcem, na katere ne da bi počakali, sami odgovarjajo in komentirajo. Verjetno poznate tisto, kaj je resnica na TV in v časopisu? Razen dnevnega datuma, ki je resnica, je vse ostalo laž!. Njihov »prijazen« obraz je čisto nekaj drugega, kot je njihova vsebina. Vsi so se vedno pripravljeni za dober denar prodati z dušo vred in zavreči poslanstvo, ki ga imajo zapisanega v svojem kodeksu. Čas, ki mi ostaja, koristim tudi za delo v društvu invalidov in pa za vpogled v vsebino časa, ki ga živim. Tako sem opazil, da je pred vrati veseli december, mesec vseh mogočih obdarovanj, izrečenih voščil, ki so nedosegljivo daleč od realnosti.
Tako je. Tu je čas dajanja darov in skupaj z njimi decembrska praznovanja. In spet, kot že leta zapored iščemo način, kako se nekaterim zahvaliti, drugim pokazati koliko nam pomenijo, tretjim vzbuditi našo pozornost itd. Ja, prišel je čas obdarovanj. Ampak, dajmo najprej razčistiti, kaj je obdarovanje? No, toliko prostora pa spet nimam, da bi lahko vso to štorijo opisal. Pri nas sta najbolj radodarna Božiček in Miklavž in ko imajo veliki »otroci« denar, imajo kramarji sejem. Naj naštejem samo nekaj možnih nematerialnih obdaritev. Nekomu podarim svojo ljubezen, podarim svojo naklonjenost, brezpogojno vdanost itd. Ali pa grem v trgovino in enostavno izberem darilo in podarim izbrani osebi, več osebam ali pa kar ljudem.
In od kot nam ljudem misel na obdarovanje. Že kot otroci smo pridobili prečudovito izkušnjo darovanja, ko so nas naši starši obdarili z brezpogojno ljubeznijo. Ta naša prva izkušnja z obdaritvijo ljubezni je bila najčistejša, najčudovitejša in naj bolj zdrava za naš nadaljnji razvoj ali zdrav temelj za kasnejše ustvarjanje in gradnjo medsebojnih odnosov. Vse naslednje obdaritve v katerih smo bili mi sami akterji in se vpletali, so posledica naše izbire, oziroma odločitve. Verjetno je že marsikdo ali pa večino nas v svojem življenju doživelo razočaranje z obdaritvijo pod krinko ljubezni, ko je bilo darilo prežeto z manipulacijo, krivdo, zlorabo, nasiljem, ponižanjem, razvrednotenjem. Ja, tudi taka obdarovanja so. Žal spoznanje da je darilo kot velika manipulacija, ugotovimo vedno prepozno. No, o takih ne bi danes izgubljal besed, je pa prav, da vemo da obstajajo.
Čas obdarovanja je za mnoge ljudi lahko prav neprijeten in nas spravi lahko v zadrego. Nekaterim je obdarovanje del obveznosti, ker se pač večina ljudi obdaruje v tem času, spet drugi doživljajo to kot obsedenost in nekaterim tretjim je obdarovanje užitek. Sam spadam med tiste, kjer nisem najbolj navdušen nad dajanjem daril, še manj pa nad sprejemanjem le-teh. Obakrat mi je nerodno. Ampak ljudje se radi prepustimo prazničnemu vzdušju, iščemo primerna darila za svoje najdražje ali prijatelje in znance. In nemalokrat se skrušeni in razočarani vrnemo iz trgovine brez darila in šele takrat premišljujemo, kaj naj svojim dragim podarimo. Včasih se ne zavedamo, kaj mi sami predstavljamo svojim članom družine ali prijateljem, da smo prav mi najboljše darilo, kar jih lahko prejmejo. Če jim podarimo toplino in nežnost ali samo iskren nasmešek in topel objem, ga ne bodo pozabili vse do konca svojih dni. Ne poznam nikogar, ki bi želel več ali pač?
Vse več pa je ljudi, ki imajo vsega zadosti, še celo veliko več, kot potrebujejo. Takim je najbolje, če jim poskušamo uresničiti kakšno njihovo skrito hrepenenje. Seveda, če njihova želja ne presega naših zmožnosti. Druga taka skupina so naši otroci, ki imajo milijon želja pri vseh mogočih že dobljenih igračah in prav nobeno darilo ni več zanimivo več kot nekaj minut
Vam in sebi želim, da bi imel srečno roko in za svoje obdarovance izbral/i kadar koli darilo, da se bodo v njihovih očeh zalesketale solze veselja in hvaležnosti, lahko tudi presenečenje in jim bo radostno zaigralo srce.
No, če to lepo gesto obdaritev prenesemo med člane društva invalidov, bi lahko ponovil vse zgoraj zapisano. Ravno tako so srečni, če se jih kdo spomni, jim nameni malo pozornosti, če hočete ljubezni. Meni predstavlja izbira članov koga obdariti veliko težavo. Težava je bila tudi izbira darila. V odpravo takih težav smo v IO DI sprejeli ključ izbire obdarovanca in pa višino vrednosti obdaritve, ki je vsebinsko za vse enaka. Letos je po takem ključu izbranih 33 članov, katerim smo namenili obdaritev.
Ko mi poverjeniki s terena poročajo, kaj so doživeli ob oddaji darilnega paketa, težko ostanem neprizadet. V nekaterih primerih poročajo o izrazu velike neizmerne in v solzah izražene hvaležnosti, drugi so zopet začudeni, kako smo ravno njih izbrali, a so enako hvaležni. Obstaja pa tudi skupinica, ki vzame paket z gesto telesa, kot, češ zakaj pa šele sedaj in zakaj samo to.
Ja, težko je vse razumeti. Ko pa vse skupaj dam na vago, se pokaže večinska hvaležnost za polepšan dan, kaj dan, mnogim smo polepšali leto, ki se poslavlja. No, to pa je moje plačilo, ki ga nobeno plačilno sredstvo ni sposobno preseči. Poslanstvo, ki ga društvo predstavlja je doseženo in preseženo, kaj bi človek želel več.
Predsednik DI:
Jože Zupančič