DI Kranjska Gora: Občni zbor DI

Kranjska Gora, 5. marec 2015
 

Velikokrat vprašajo člani pa zakaj je potrebno vsako leto sklicevati občni zbor članstva in kaj je sploh Zbor članov? Odgovorov je možnih več kot eden, je pa res, da samo en odgovor povzame stvarnost sklica članstva organizirane skupine ljudi, na primer Društva. Zbor članov društva je najvišji organ, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Praviloma ga skličemo 1x letno, lahko tudi večkrat, če je to potrebno ali pa celo zapisano v Statutu društva. Izredni Zbor članov, kadarkoli lahko skliče tudi petina včlanjenih članov, zato obstaja možnost večkratnega sklica.

Sklicatelj Zbora članov mora v sklicu upoštevati in odgovoriti na naslednja vprašanja Kdaj se skliče? Kdo ga skliče? Zakaj se skliče? Kje se skliče? Kako se skliče? Sklepčnost ter predlog Delovnega predsedstva/organov Zbora. Seveda pa mora imeti vsak tak sklic tudi pravila obnašanja in vodenja Zbora, to je Poslovnik Zbora članov in pa pisni vsebinski in tehnični del sklicanega Zbora.

Vabilo in material, katere bo obravnaval Zbor članov, se pošlje najmanj petnajst dni pred datumom sklica vsemu članstvu, objavi se tudi javni poziv za sklic članstva, kajti delo Zbora članov je javno. Nanj praviloma vabimo tudi nečlane in podporne člane, ki so ali pa tudi ne v preteklem letu dejavno sodelovali pri programu društva. Povabimo tudi zastopnike društev, s katerimi se povezujemo v zvezo ZDIS, predstavnike vladnih organizacij in lokalnih skupnosti in društva na lokalu. Zbor članov, pa naj gre za redni, volilni ali izredni sklic, sklicuje predsednik na osnovi zahteve najvišjega organa med dvema zboroma članstva, lahko pa ga skliče tudi pooblaščenec društva v kolikor predsednik ne izpolni pravočasno zahteve organa ali zahteve petine članov društva za izredni Zbor članov.

Na zastavljeno vprašanje, čemu vsakoletni Zbor članstva, je odgovor tu. Najmanj enkrat letno je potrebno potrditi finančno poročilo in poročilo o delu društva za preteklo leto. Prav tako je potrebno zboru članstva predložiti finančne načrte in naloge za naprej, torej za tekoče leto. Vsa poročila mora pripraviti in obravnavati najvišji organ, v našem primeru DI Izvršni odbor, poročilo finančnega poslovanja pa mora še predhodno pregledati tudi Nadzorni odbor društva. Zbor članov mora obravnavati podana poročila preteklega in leta vse dogodke in jih z glasovanjem tudi sprejeti/potrditi v kolikor to ni drugače določeno v temeljnem aktu. Na Volilnem Zbor članov se voli tudi člane v organe društva in sprejema druge odločitve, ki presegajo pooblastila drugih organov društva.

Kje se bo izvajal Zbor članov, običajno izbere sklicatelj seveda v sodelovanju z Izvršnim odborom. Kar se tiče izbora lokacije je praksa našega društva seveda odvisna, tudi od pričakovanega števila udeležencev zbora. Naše društvo ne razpolaga z dovolj velikimi društvenimi prostori, zato v ta namen najamemo prostor, ki je dovolj velik tudi za gostinsko postrežbo ob zaključku zbora. Mi smo že leta gostje Osnovne šole Josipa Vandota v Kranjski Gori, katera nam za sprejemljivo ceno ponudi prostor za občni zbor in nudi na razpolago tudi kuhinjo, kjer nam pripravijo obrok zaključka zbora. Kar se pijače tiče, med uradnim delom ne strežemo ničesar, da se med dolgotrajno razpravo ne bi zgodilo, da bi nekateri že precej globoko »pogledali v kozarec«, kakšen bi bil rezultat takega dejanja, mislim da mi ni potrebno opisovati.

Da je najeti prostor primerno tehnično in drugače primeren in za sklic takega števila se seveda ne da preverjati na dan sklica, to mora biti ugotovljeno že pred najemom. Da bo Zbor članov potekal, kot dobro namazan stroj je dolžnost sklicatelja in društvenega organa, ki je sprejel odločitev za sklic zbora. Vsa gradiva pa morajo biti natisnjena tudi v rezervi, če bi jih zahteval, kdo od udeležencev z razlago, da gradiva ni prejel s sklicem in da se ne more zaradi ne informiranosti pravilno odločati

Na občnem zboru je potrebno najprej določiti delovno predsedstvo in ugotoviti sklepčnost. Delovno predsedstvo praviloma sestavljajo: predsedujoči, ki vodi zbor, vse potrebne komisije, zapisnikar in dva overovatelja, ki potem preverita resničnost zapisnika. Po določitvi delovnega predsedstva je naloga predsedujočega, da izpelje občni zbor po sprejetem dnevnem redu, da je zagotovljena sklepčnost in da ima vsak udeleženec Zbora članov možnost povedati svoje mnenje predlog ali nestrinjanje, kot predvideva Statut društva in pazi na to, da so Sklepi zbora Zapisniku zapisani dobesedno, kot so sprejeti z glasovanjem. Zapisnik mora vsebovati za vsak SKLEP s točno zapisanimi glasovi ZA ali PROTI, vzdržanih glasov ni. Kdor se je odločil, da ne bo glasoval ne ZA in ne PROTI je odločitev prepustil tistim, ki so glasovali in se mora s sprejeto odločitvijo sprijazniti. Zapisnik Zbora članov je nekaj posebnega med Zapisniki in je sestavljen, po točni Zakonski proceduri.

V našem DI smo tudi letos v mesecu marcu, kot vsa leta nazaj, 19stič sklicali Zbor članov, udeležba 117 članov, 108 s pravico glasovanja, od 325, več kot zadovoljiva. Na njem smo obravnavi podana poročila in jih vsa sprejeli. Zbor članov je podelil vodstvu DI Kranjska Gora zeleno luč, da društvo vodi še naprej. Zbor tudi ugotavlja, da je sicer administracija društva potrebna, da pa je v mnogih primerih preobsežna in nepotrebna. Vse prevečkrat se podvaja in povzroča samo dodatno delo, ki z vodenjem in koristmi društva nima nikakršne zveze. Zbor tudi ugotavlja in se čudi Zakonodajalcu, da namesto, da bi civilna družba, kar društvo je, moralo imeti več manevrskega prostora, ne pa da se jo z novimi in novimi Zakoni vedno bolj omejuje.

Zakonodajalec se verjetno ne zaveda, da smo vsi, ki delamo v društvih prostovoljci in ne poklici uradniki. Če naredimo primerjavo sedanje Zakonodaje o društvih in Zakonodaje o podjetništvu ugotavljam, daje Zakon o društvih veliko bolj strog za vodstveni kader, kot za podjetnika. Da ima društvo enako ali več administrativnih nalog, ki pa jih v večini vodimo lajiki in vsi po vrsti prostovoljci. Dvomim, da mora kakšno podjetje predložiti poročilo kolikokrat je bil kakšen delavec udeležen pri kakšni delovni akcij, kot je Število neponovljivih uporabnikov, Število merljivih storitev, ali drugače »koliko je ta neponovljivi pojedel sendvičev na akciji«, kot se to zahteva od nas v Finančnem poročilu za FIHO. FIHO je po mojem gledanju neka para zakonodajna oblast v državi, katera smatra, da društva vodimo same barabe in nepošteni ljudje, kako drugače razumeti, za vsako leto bolj stroga in vedno bolj nepregledna pravila za pridobivanje pravic iz naslova sredstev za izvajanje obveznosti društva. Da o odgovornosti predsednika, za možne slučajne spodrsljaje računovodstva, da je le ta, to dolžan pokrivati z lastnim premoženjem, ne omenjam.

No toliko za danes o Zboru članov, in veliko lepih dni Vam želi iz Zgornjesavske doline. 

Predsednik DI, 
Jože Zupančič