DI Kranjska Gora: srečanje treh dežel, Julijske Krajne, Koroške in Gorenjske

Če se ozrem nazaj v bližnjo preteklost ter prelistam samo nekaj lanskih časopisov, mi padejo v oči naslednji članki:

Kandidatura za organizacijo Zimskih olimpijskih iger treh dežel 1994, 2006, 2011.

• Že 48. srečanje planincev treh dežel: ALPE-ADRIA TRAIL
• 39. mladinske igre treh dežel v Celovcu
• Na Tromeji tradicionalno 33. srečanje narodov treh dežel
• Na Višarjah že 30. srečanje katolikov treh dežel,
• Srečanje konjenikov treh dežel
• Srečanje parkelnov treh dežel
• Tek na smučeh treh dežel
• Kolesarska prireditev med tremi deželami
• Skupna gasilska vaja prostovoljnih gasilskih društev treh dežel
• Srečanje invalidov treh dežel

No to je samo nekaj bolj udarnih naslovov prežetih s sodelovanjem med narodi živečih na stičišču nekdanjih državnih meja med: Germani, Romani, Furlani in Slovani. Vsem tem naštetim naslovom navkljub, ne bi bilo težko najti še kakšnega, ki opisuje srečavanja sebi enakih z vseh treh strani, sedaj opuščenih državnih meja.

Običajno so taka srečanja treh dežel in osrednja prireditev vsako leto v drugi državi gostiteljici. Logistično med seboj usklajeno, stroške pa prevzame vsakokratna gostiteljica. Zato se prireditev od prireditve po vsebini razlikuje, no nikoli v minus vedno v izboljšanje. Da je temu res tako potrjujejo tudi udeleženci, katerih je na prireditvah vsako leto več.

Invalidi včlanjeni v društva, vsak na svoji strani nekdanje meje, smo srečavanja pričeli uresničevati nekako pred štirimi leti, ko smo pričeli s pogovori o bolj tesnem sodelovanju invalidskih društev Trbiža, Beljaka in Kranjske Gore. No danes pišem že o tretji »Športni »Olympiadi« DI treh dežel«, v organizaciji DI Kranjska Gora.

Kranjska Gora je prijazna vasica na stičišču treh dežel, upravno, administrativno, kulturno, izobraževalno, zdravstveno in športno središče Zgornjesavske doline. Prijetna in moderna Alpska vasica z razvitim turističnim gospodarstvom in ustrezno športno infrastrukturo, je svetovno znani, športno prireditveni in rekreacijski center za vse letne čase in priložnosti. Vasico obkroža izredno lepa in neokrnjena narava, in je znana v prijaznosti domačinov z evropsko primerljivim standardom.

Vasica ali Kekčeva dežela je bogata s sakralno in etnografsko dediščino Liznjekove domačije, s sedemsto let staro cerkvijo, lepe in lepo vzdrževane kapelice in stare kmečke domačije prikazujejo preteklo življenje ter navade tukaj živečih ljudi.

Da se povrnem vsebini, o kateri sem se namenil danes razpisati. Prvi ali športni del srečanja se je odvijal v Ratečah, to je v naši lepi Alpski vasici na zahodnem delu občine, ki stoji kot stražar pred vstopom v dolino Planice, dolino treh Mangartskih jezer in vstopom v Kanalsko dolino.

Rateče so vas nad izvirom Save Dolinke v severozahodnem kotu Slovenije, ležijo na planoti pod tromejo; Slovenija, Avstrija, Italija. Obdana je z visokimi vrhovi Julijskih Alp na jugu in Karavankami na severu.

Na to športno srečanje »Olimpijado invalidov treh dežel Trbiža, Podkloštra, Beljaka ter DI Kranjska Gora so v našem društvu invalidov občine Kranjska Gora stekle priprave že v poletju 2012. Srečanje se je odvijala na tekaškem stadionu v Ratečah tik ob bivši meji z Italijo, za trgovino Ponca in gostilno FRIDA. Srečanje smo izvedli 26. januarja. 2013 s prihodom na tekmovališče ob 10.00 uri. Po prihodu na tekmovanje je sledila prijava na tekmovanje, delitev štartnih številk, ogled proge in tekmovališča, določitev spremljevalca posameznemu tekmovalcu, ki je tekmovalca spremljal za čas tekmovanja. Želeno je bilo, da ima vsak tekmovalec svojo opremo, nekaj tekmovalne opreme pa smo pripravili tudi na prizorišču. Med pripravo in tekmovanjem je bilo možno popiti tople napitke in pojesti kajzarico ali žemljico.

Ob 10.45 uri sem kot organizator imel nagovor, ob 11.00 uri pa je že šlo čisto tazaresno tekmovanje. Najprej je bil štart na tekaški progi dolžine 200 m s tekaškimi smučmi, na cilju proge pa je tekmovalec izbijal še s teniško žogico piramido iz pločevink. No, zbijanje pločevink je dalo prav poseben čar, veste, ko pretečeš progo si ravno prav zadihan in ni lahko zadeti in zrušiti piramido. To bi lahko primerjal z pokljuškim biatlonom, samo da je to pri nas v publiki izvalo salve smeha, ko so tekmovalci drug za drugim zgrešilipiramidni cilj.

Po končanem smučarskem teku je bil drugi štart v hoji s krpljami po snegu, dolžina proge 200 m, ravno tako pa je vsak tekmovalec na cilju proge izbijal s teniško žogico piramido. V obeh panogah je tekmovalec lahko izbiral eno ali obe tekmovanji.

Ves čas tekmovanja je bila v pripravi tudi zdravstvena ekipa, če bi bilo potrebno nuditi kakšno pomoč, prizorišče pa so varovali pred vsiljivci naši varnostniki, katero je bilo zavarovano z ograjo. Sodniki so bedeli nad tekmovalci bolj v pomoč tekmovalcem, kot pa strogemu sojenju. Vsa prireditev je bila ustrezno prijavljena in organizirana. Vsa dogajanja na prizorišču in kasneje pri podelitvi spominskih medalj smo simultano prevajali in komentirali v Italijanskem, Nemškem in Slovenskem jeziku.

Po končanih tekmovanjih smo se tekmovalci, spremljevalci in sodniki preselili v dvorano Vitranc v Kranjsko Goro, kjer je bil drugi, družabni del srečanja in zaključek ter podelitev spominskih medalj. Medaljo je dobil vsak udeleženec in tekmovalec. Časov tekmovalcev nismo merili in ne določali vrstnega reda. Zmagovalci so vsi, ki so štartali in prispeli tako ali tako na cilj proge. Medalje sva podelila župan občine Kranjska Gora g. Jure Žerjav prof. in spodaj podpisani. Ob podelitvi medalj je vsak tekmovalec dobil še tri brezplačne srečke, s katerimi je po kosilu dvignil nagrado iz bogatega srečelova. Vsaka srečka je bila zadetek. Po podelitvi medalj in srečk smo posedli za skupno kosilo. Po kosilu pa je za popestritev in zabavo druženja skrbel harmonikar Janez.

Že v času prihajanja in med samim tekmovanjem pa se je odvijal tudi zabavni program. Ob prizorišču so bili na voljo severni jelen in konjiček z vprego s sanmi, z obema se je bilo moč popeljati na kratko brezplačno vožnjo.

Že v pripravah na srečanje sem predlagal vsem Gorenjskim DI včlanjenih v ZDIS, da vsako društvo Gorenjske regije prostovoljno in neobvezno prispeva nekaj tekmovalcev ter spremljevalce. Moram reči, da je bil odziv klavren, čeprav je bil strošek posameznega društva le strošek prihoda in odhoda s prizorišča (prevoz) vse ostalo smo krili s svojim proračunom v »DI Občine Kranjska Gora«, pa kljub temu sta se odzvali le dve društvi Škofja Loka inTržič.Tržičani so nas prijetno presenetili s svojim domačim ansamblom, ki je na prizorišču pričaral neverjetno vzdušje med udeleženci, kje ni manjkalo niti plesa po snegu.

Srečanje pa je vseeno popestrila dobra udeležba 160. udeležencev in gostov iz Italije, Avstrije in naši društev, čeprav v tem času pritiska viroza, kije marsikaterega možnega udeleženca položila začasno v posteljo.

Z odličnimi pozdravi.

Predsednik DI KG:
Jože Zupančič