DI Kranjska Gora

Današnji zapis bom začel s stavkom; Joj, joj kam drvi ta država Slovenija? Namesto, da se vsa družba med seboj bolj in čim več druži, je posameznik vse bolj osamljen, vse več je revščine. Vse več je ljudi, kateri niso več zmožni pogledati človeku v oči in se lepo pogovoriti. Preveč sovraštva je že med ljudmi, kateri bi tudi že po herarhični lestvici morali sodelovati. Žalostno je, da besednih stikov že med sosedi skoraj ni več, če pa že so, so običajno preko advokatov.

Mnogi ljudje pozabljajo-mo, da je človek, narava in zdravje v tesni povezavi. Namesto v skrbi za svoje zdravje se mnogi ljudje raje prepuščajo lagodnemu življenju, kljub znanemu dejstvu, da je gibanje po naravi poživljajoče za telo. Zavedajoč se, da vsakdo potrebuje sprostitev, se je v našem društvu nekako spontano organizirala skupina, ki prisega na gibanje po naravnem okolju.

  Prostovoljstvo je v naši mladi državi postalo zelo pomembno delo, kajti država na prav vseh področjih svoje naloge ne opravlja zadovoljivo ali pa sploh ne. Vse je v razsulu, nihče ne ve kdo pije in dobro pa se ve, kdo vse to plača. Državne dobro plačane službe so na svoje naloge v večini primerov kar pozabile in skoraj vse svoje obveznosti obešajo na prostovoljce, vse to pod krinko državnega kvazi varčevanja. Brez prostovoljnega dela se enostavno ne zgodi ničesar več. Ugotavljam, da so med prostovoljci tako starejši kot mlajši.

  Domovi za starejše občane so zadnje čase hvaležna javna tema za medije in pogovore med ljudmi. Ja res, to je tema, s katero se ukvarjajo tudi že mlajše generacije, ki živijo ob svojcih starejših letnikov in se zavedajo minljivosti mladosti. Ne poznam nikogar, ne mladih in ne starih, ki bi želel jesen življenja preživeti izven svojega življenjskega okolja. Tega se vsi starostniki zavedajo, če uporabim kletvico, bojijo se kot hudič križa. Starostniki in svojci se že doma bojijo načeti temo odhoda v dom, razen, ko je nujno in neizogibno.

Med pohodom za ohranjevanje zdravja smo obujali spomine na preteklost!

   Kakor različna in živopisna je naša življenjska preteklost, tako različne in raznovrstne so tudi posamezne pripovedi ali zgodbe krajev iz prelomnih obdobij preteklosti. Nekaj od teh zgodb Zgornjesavske preteklosti smo se spomnili današnji pohodniki v okolico Mojstrane. Naj omenim nekatere. Čeprav je Mojstrana majhen kraj, pa ima svoja prelomna obdobja, katera so usodno vplivala na razvoj kraja.